nekaj o čebeli


Divji sorodniki čebel
Ste že kdaj opazovali na cvetu živahno drobceno žuželko, ki je stikala za sladkim nektarjem, zbirala pa je tudi cvetni prah, kot to delajo čebele? Močno je spominjala na čebelo, le daje bila precej manjša. To je bila čebela samotarka. Že ime pove, da živi samotarsko, saj se ne druži s svojimi vrstnicami. V zemljo ali Ies napravi primerno jamico, vanjo nanosi cvetni prah za hrano Iičinki, ki bo odraščala v tej kamrici. Na pripravljeno hrano torej čebela samotarka znese jajčece in jamico zapre. S tem je končana njena skrb za potomstvo in mlade samotarke nimajo nikdar stika s svojimi starši.
Pri nekaterih divjih sorodnikih naših čebel pa je že razvit nagon po združevanju. Spomnimo se kar brenčavih čmrljev živijo v manjših skupinah, v njihovih gnezdih že najdemo satje Njihove celice so preprosti Iončki z okroglimi stenami prezimijo jo samo oplojene samice, ki spomladi same osnujejo nove družinice.
V zelo velikih skupinah pa živi prava čebela. Ker jo gojijo ljudje predvsem zaradi medu, se jo je prijelo tudi ime čebela medarica.

Člani čebelje družine
Čebela medarica živi v skupinah, ki štejejo od 20000 pa vse do 80000 osebkov na višku razvoja. V družini je navadno ena matica, v času čebelje paše od nekaj sto do nekaj tisoč trotov, vse drugo pa so čebele delavke, ali -na kratko čebele Matica in čebele so ženski osebki, moški osebki pa so troti. Matica je edina spolno zrela samica v družini, njena edina naloga je ustvarjanje potomstva. Je znatno večja od čebel, njena dolžina se spreminja od 15 do 20 mm, najdaljša je na višku zaleganja,ko je njen zadek močno nabrekel zaradi številnih jajčec, ki se porajajo v njem. Zadek je pri matici podaljšan, tako da ga krila ne pokrivajo kot pri čebelah. Matica živi do 5 Iet.
Čebele so dolge 12 do 14 mm. Imajo dobro razvite organe za zbiranje hrane, za gradnjo satja, za hranjenje Iegla in za obrambo cele družine; Živijo od 5 tednov do 8 mesecev.
Troti 50 daljši in širši od čebel, njihovo čokato telo je dolgo 15 do 17 mm. Nimajo organov za zbiranje hrane, niti nimajo žela Živijo 3 do 6 mesecev obdobju, ko je v naravi zadosti čebelje paše. Če v družini ni matice, ali je ta ostala neoplojena, izjemoma ostanejo troti v družini čez zimo.

Spoznajmo čebelje telo
Telo, ki ga pokriva oklep iz hitina, je iz treh delov: glave, oprsja in zadka.
Na glavi 50 pomembni organi, ki jih hitro opazimo to so oči Ob straneh glave je par zelo velikih mrežastih ali Sestavljenih očes, ki sta še prav posebno veliki pri trotih Če natančneje pogledamo, vidimo, da imajo vse čebele na temenu še tri pikčasta očesca, 5 katerimi dobro zaznavajo svetlobo, verjetno pa jim 5lužijo tudi za gledanje od blizu. Vid je pri čebelah dobro razvit, dobro razločijo
skoraj v5e barve razen rdeče, ki jo zaznavajo kot sivo Na glavi je par tipalk, 5 katerima čebele tipajo, VOhajo in okušajo Na 5podnji 5trani glave je uslna odprtina 5 čeljustmi in rilč*om, 5 katerim čebele sesajo tekočino
Na oprsju 5ta dva para prozornih kril, s katerimi zamahne čebela 200-krat na 5ekundo Hitrost doseže do 40 km na uro, odpravi pa se na polete, dolge tudi 10 km Krila 50 zeio močna, 5aj čehela Iahko nese tovor, ki je težak do tri četrtine njene lastne teže
Na 5podnji 5trani opr5ja 50 trije pari nog, vsaka noga je 5e5tavljena iz več členov Na prvem paru nog imajo čebele na 5topalcu polkrožni gIavniček, s katerim si či5tijo tipalke pa tudi telo Zadnji par nog ima zelo pomembno vlogo pri zbiranju cvetnega

            

Zunanja zgradba čebeljega telesa 1. rilček, 2. tipalki, 3. mrežasto ali sestavljeno oko, 4. pikčasta očesa, 5. krila in 6. košek a) Močno povečan košek notranja stran
vrne v panj, izloči vsebino medne golše in jo preda čebelam v panju, ki jo nato uskladiščijo v celice satja
V življenju čebel igrajo zelo pomembno vlogo tudi razne žleze Omenimo štiri najpomembnejše Pri mladih delavkah, v starosti od šestega do dvanajstega dne, so močno razvite krmilne ali goltne žlezo ki nato zakrnijo Proizvajajo mleček, s katerim čebele krmijo Iičinke, pa tudi matico, ko zalega jajčeca in potrebuje najboljšo hrano
Voskovne žleze so prav tako razvite samo pri delavkah, in sicer so med obročki na spodnji strani zadka izločajo pomembno snov, iz katere je narejeno satje, to je vosek. Najmočneje so žleze razvite med dvanajstim in osemnajstim dnem starosti, kasneje pa delujejo Ie ob zelo dobri paši.

Notranja zgradba čebeljega telesa 1. krmilne ali goltne žleze, 2. medena golša, 3. vonjalna žleza in 4. voskovne žleze

Na hrbtni strani imajo ob koncu zadka čebele vonjalno žlezo izloča značilen vonj, s katerim označujejo čebele Iego svojega panja. Kadar čebele izločajo iz vonjalne žleze, utripajo s krili pred vhodom v panj, pravimo da se čebele prašijo.
In končno omenimo še zadnjo žlezo, to je žleza strupnica. Njen izloček, čebelji strup se nabira v strupnem mehurčku. Ko čebela piči, se skozi njo izlije strup v rano.
Pomudimo se še pri čebeljih dihalih ki so zgrajena podobno kot pri drugih žuželkah Po telesu je razpreden zamotan sistem cevčic, s tankimi stenami, ki jih imenujemo vzdušnice ali traheje. Navzven se odpirajo z nekaj odprtinicami, (dihalnicami ki Iežijo ob straneh telesnih obročkov. S krčenjem in raztegovanjem zadka čebela iztiska in vsrkava zrak. V najdrobnejših vzdušnicah, ki segajo parav med tkiva, pride do izmenjave kisika in ogljikovega dioksida, neposredno med tkivi in vzdušnicami – se dogaja to, kar se pri nas dogaja v pljučih.
In kakšno kri imajo čebele? To je skoraj brezbarvna ali rahlo rumena tekočina, ki jo imenujemo tudi hemolimfa. Pomembna je predvsem pri prenašanju hranilnih snovi po telesu.