V slovenskih gozdovih se ta paša pogosto pojavlja, vendar je po intenzivnosti ne moremo primerjati s tisto na Hrvaškem. V tekočem stanju je hrastov med temnorjav, včasih že skoraj črn, strjen pa rjav, drobnozrnat in lepljiv. Ne sodi med najboljše vrste. Včasih ga je po videzu lahko ločiti od hojevega, vendar je vselej svetlejši. Tudi v tem medu so pri kemični analizi ugotovili mnogo več dušikovih in rudninskih snovi kot v cvetličnih vrstah. Za zimsko hrano čebel ni primeren, podobno kot hojevec, smrekovec in kostanjevec.

smrekov hojev žajbljev lipov kostanjev ajdov akacijev škržatov regratov