Kostanjev med je v tekočem stanju temno rjevkastordeč in včasih precej podoben smrekovem medu, strjen pa je rjavkast in debelozrnat. Diši nekako po pelinu in je bolj ali manj grenak. Grenčica izvira od zrnc cvetnega prahu, ki ga je v tem medu zelo veliko. Prav zato je tudi izredno zdravilen, če upoštevamo, da je obnožina že sama po sebi zdravilna. Poleg tega kostanjev med vsebuje med vsemi medovi največ vodikovega peroksida; to snov so, dokler ni bila kemično nedoločena imenovali inhibini in so jo povazovali z bakteriostatično in bakreriocidno lastnostjo medu. Včasih je ta med primešan drugim vrsta, zato v njih občutimo njegovo grenčico. V zadnjih letih je postal zelo iskano blago tudi v severnoevropskih državah, med njimi zlasti v Veliki Britaniji.

kostanjev cvet

hrastov smrekov hojev žajbljev lipov ajdov akacijev škržatov regratov